 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
 Objavljeno: 06 Mar 2012 18:32 Naslov sporočila: Re: SAJ NI KAJ REČT... |
 |
|
| mala malca je napisal/a: |
| http://www.ajpes.si/doc/Statistike/Place_javni_sektor/Porocila/Stevilo_zaposlenih_javni_sektor_2007-dec2011.pdf |
Kje se skriva pokojninska blagajna ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 06 Mar 2012 19:08 Naslov sporočila: Re: SAJ NI KAJ REČT... |
|
|
| Comp je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
| http://www.ajpes.si/doc/Statistike/Place_javni_sektor/Porocila/Stevilo_zaposlenih_javni_sektor_2007-dec2011.pdf |
Kje se skriva pokojninska blagajna ? |
mene tud to zanima...verjeten se da najt..ampak point je drugje...pred 20 leti smo imeli v izobraževanju in športu...kok zaposlenih?smo po 20ih letih velik bl pametni,razgledani?
pa ne samo izobraževanje..občine, UE...
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
| Objavljeno: 06 Mar 2012 21:14 Naslov sporočila: Re: SAJ NI KAJ REČT... |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
| http://www.ajpes.si/doc/Statistike/Place_javni_sektor/Porocila/Stevilo_zaposlenih_javni_sektor_2007-dec2011.pdf |
S kom in s čim naj to primerjam ... da dobim približno sliko ... ???
Na faksu so nam dooolgo nazaj takole slikali bodočnost ... elektronika in roboti nam bodo prevzeli proizvodna delovna mesta ... zato bomo imeli veliko več prostega časa ... a bo zato treba zaposliti veliko več inštruktorjev za tenis in golf ... in animatorjev za prosti čas ... !!! Imeli bomo veliko več časa za učenje in duhovne in prosvetne dejavnosti ... za kulturo in umetnost ... !!!
Samo to ni nobeden predvidel ... da se bomo vrnili nazaj v bodočnost in kapitalizem ter padli v takšno recesijo ... da še roboti nimajo kaj delat ... in da ima povprečen Slovenec za prosti čas samo toliko denarja ... da si lahko privošči pešačenje v hrib (da se lepše sliši - planinarjenje in alpinizem) ... v rukzaku pa ribjo pašteto, šnito kruha in jabolko ... !!!
Sindikalne prikolice in domove na morju ... smo razprodali in olastninili ... !!! Kdo pa to v kapitalizmu sploh še rabi ... ??? Saj imamo 120.000 spočitih delavcev ... !!! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pepe
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 16:25
Prispevkov: 3062
|
| Objavljeno: 06 Mar 2012 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
število šolnikov se je zvišalo zaradi 9 letke, za vsak prvi razred je potreno zaposliti dve " učiteljici " in na področju vrtcev, ker so zgradili precej novih kapacitet in zmanšali dovoljeno število malčov in otrok po oddelkih.
Koga pa so zaposleovali v zdravstvu, da še sedaj manjka medicinskih sester pa naj malce raziščejo.
_________________
ni važen, če je pismen, važno je, da je naš ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 06 Mar 2012 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
| pepe je napisal/a: |
število šolnikov se je zvišalo zaradi 9 letke, za vsak prvi razred je potreno zaposliti dve " učiteljici " in na področju vrtcev, ker so zgradili precej novih kapacitet in zmanšali dovoljeno število malčov in otrok po oddelkih.
Koga pa so zaposleovali v zdravstvu, da še sedaj manjka medicinskih sester pa naj malce raziščejo. |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn....
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 07:15 Naslov sporočila: |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn.... |
Benti in to v svinčenih časih!!!!
BUM d.o.o.
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 07:47 Naslov sporočila: |
|
|
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn.... |
Benti in to v svinčenih časih!!!!
BUM d.o.o. |
  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 15:20 Naslov sporočila: |
|
|
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn.... |
Benti in to v svinčenih časih!!!!
BUM d.o.o. |
a morm oment da je bilo pol učiteljev še predvojnih?hehehe..in tud tisti ki niso bli še niso bile tako zmešane k današnje učiteljice..in starši
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 15:36 Naslov sporočila: |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn.... |
Benti in to v svinčenih časih!!!!
BUM d.o.o. |
a morm oment da je bilo pol učiteljev še predvojnih?hehehe..in tud tisti ki niso bli še niso bile tako zmešane k današnje učiteljice..in starši |
Med njimi je bila tudi moja mama, ki je opravila ena dva "smučarska" tečaja, vmes je pa še malo švelerje nosila na progi Otovac - Bubnjarci, pa še kaj drugega je počela med počitnicami!
Prvo delovno mesto ji je bilo dodeljeno na Šentjoštu nad Horjulom. Sobica je bila, še krvava, ko je uletela gor, saj so pred tem imeli ta beli tam sobo za "intervjuje"................. .
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 16:36 Naslov sporočila: |
|
|
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
| Sine je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
ja,k je bil tak baby boom v 80ih in 90ih...v OŠ in poklicni nas je blo 30 v razredu pa smo znal več k današnji mulci..čudn to,res čudn.... |
Benti in to v svinčenih časih!!!!
BUM d.o.o. |
a morm oment da je bilo pol učiteljev še predvojnih?hehehe..in tud tisti ki niso bli še niso bile tako zmešane k današnje učiteljice..in starši |
Med njimi je bila tudi moja mama, ki je opravila ena dva "smučarska" tečaja, vmes je pa še malo švelerje nosila na progi Otovac - Bubnjarci, pa še kaj drugZadeva naj bi se zgodila poleti leta 1942.ega je počela med počitnicami!
Prvo delovno mesto ji je bilo dodeljeno na Šentjoštu nad Horjulom. Sobica je bila, še krvava, ko je uletela gor, saj so pred tem imeli ta beli tam sobo za "intervjuje"................. . |
mogoče ima soba za intervjuje kaj zveze s temi dogodki..
http://zbiralci.com/forum/viewtopic.php?t=8192
. Ne spomnim se, ali sta bila brat ali sestra ali mož in žena. Kolikor sem takrat uspel izbrskati iz knjig, mislim, da je bil ta moški organizator Vaške straže v Šetjoštu nad Horjulom, vendar ne vem zagotovo. Zadeva naj bi se zgodila poleti leta 1942.
Človek mi je na štiri oči povedal veliko več in zame osebno tudi veliko bolj pomembne informacije, kot so navedene v iskani knjigi in tudi v njegovih knjigah in člankih. "Emigrantska" literatura dogodek opisuje, kot da so se na polju lepega dne pojavili partizani in umorili dva nič hudega sluteča kmeta, ki sta okopavala krompir. (Ali se krompir okopava v začetku oktobra???).
vnuk sam sebe zavaja..ccc
Mejna črta med italijanskim in nemškim zasedbenim področjem je najprej potekala po šentjoški občinski meji, ki je bila na tem delu obenem tudi meja ljubljanskega in škofjeloškega okraja. Po kasnejšem dogovoru so Nemci mejo premaknili tako, da je prišla pod Nemčijo cela soseska Planina in nekaj hiš soseske Butajnova. Malovrhovo domačijo v Butajnovi so zaradi meje celo porušili in družino preselili. V sosednji župniji Lučine so Nemci že maja 1941 odpeljali župnika Viljema Pipa in nekaj gospodarjev, med njimi tudi Jakoba Žaklja, ki je imel rojstni dom v Šentjoštu. V knjigi Belogardizem je Franček Saje o Žaklju takole zapisal: »Nemci so Žaklja kot starega politikanta izselili v Srbijo, od koder je v jeseni 1941. leta prišel na svoj rodni dom v Št. Jošt. Po prihodu v Št. Jošt je odklonil povabilo za vstop v OF in postal kolovodja skrivne bele družbe« (F. Saje, Belogardizem, str. 377.).
Medtem ko so v Šentjoštu obhajali novo mašo svojega rojaka Malavašiča in skrbeli za gorenjske begunce, je Kidričev horjulski sodelavec pripravljal načrte za vključitev Šentjošta v mrežo OF. Že pri prvih poskusih je čutil, da bo Šentjošt trd oreh. V svojih spominih in pogovorih se je do konca življenja kljub grenkim izkušnjam Golega otoka znova in znova vračal na Šentjošt in ni mogel razumeti, zakaj je ta kraj tako odločno odklonil OF. Zdi se, da so na »pravi« in »nepravi« strani Šentjoštu skoraj pretirano pripisovali zaslugo za nastanek vaških straž in legalnega protikomunističnega odpora.
Ko so se jeseni 1941 v Lesu nad Horjulom pojavili prvi partizani, so jih mnogi domačini imeli za četnike. Nekako ob istem času je Jakob Žakelj prišel iz izgnanstva v Srbiji. S seboj je prinesel zanimive izkušnje, kako so ponekod spomladi 1941 Nemci in komunisti sodelovali pri izseljevanju Slovencev. Z njegovim prihodom je oživela zveza med Šentjoštom in Ljubljano, zveza z vodstvom Slovenske ljudske stranke in Slovenske legije. Decembra 1941 je OF onstran meje izvajala mobilizacijo in kmalu nato je prišlo do prvih spopadov med partizani in Nemci. Ljudi je tedaj motilo, da so med organizatorji OF opazili tudi take, ki so pomladi 1941 zagovarjali preganjanje duhovnikov Začelo se je šušljati, da se za OF skrivajo komunisti. O komunizmu so ljudje vedeli dovolj, da so ga že naprej odklanjali tudi zaradi njegovega brezboštva. Spomnim se, kako me je kot desetletnega otroka vselej streslo, kadar so v cerkvi pri večernicah molili: »Najhujšega zla sedanje dobe, organiziranega brezboštva – reši nas, o Gospod!« Nekateri šentjoški učitelji niso skrivali, da so za OF. Nagovarjali so vaščane, naj se jim pridružijo. Naleteli so na precej gluha ušesa, zato so poklicali na pomoč organizacijo iz Horjula in z Vrhnike. Za dan novega leta 1942 je bil v Šentjoštu v šoli sklican sestanek za ustanovitev podružnice vrhniške Zdravstvene zadruge, po kateri naj bi OF prišla v Šentjošt. Čeprav so prišli z Vrhnike vidni predstavniki OF, sestanek ni uspel. Od tedaj sta se obe strani gledali z nezaupanjem in čakali na razplet dogodkov.
2. marca 1942 so partizani iz taborišča v Lesu napadli italijansko patruljo pri Koreni nad Horjulom. Italijani so potem na Koreni požgali več hiš, ljudi pa odpeljali v internacijo. Italijanska obmejna straža, ki je bila od leta 1941 nastanjena na Ljubljanici blizu Šentjošta, se je tedaj strahu pred partizani preselila v neposredno bližino meje v hišo Žakljevih. Pri vseljevanju je prišlo do spora med Italijani in domačimi, zato so aretirali Pavleta in Stanka Žaklja in ju odpeljali v koprske zapore.
13. aprila je umrl župnik Nagode, ki je kar 34 let deloval v Šentjoštu. Pokopali so ga v sredo, 15. aprila. Nekaj več kot dva meseca pred tem je škofija poslala v Šentjošt g. Jožeta Cvelbarja, da bi pomagal obolelemu župniku. Po Nagodetovi smrti je Cvelbar postal župni upravitelj v Šentjoštu. Komaj nekaj dni po pogrebu, v soboto, 18. aprila, pozno zvečer je prišla v Šentjošt večja skupina partizanov. Razkropili so se po hišah in začeli pozivati vaščane na sestanek v gostilno pri Možinetu. Jakoba Žaklja so s pol ure oddaljene kmetije pripeljali zvezanega in ga posadili k posebni mizi pred občinstvo. K tej mizi so poklicali tudi župnega opravitelja Cvelbarja. Govoril je mlad partizan in v svojem govoru pribil, da je sodelovanje z OF edini način boja proti okupatorju. Kdor nasprotuje OF, je izdajalec in kazen za izdajalca je smrt. Po govoru so trdo prijeli župnega upravitelja zaradi pridig proti komunizmu. Žaklja so obtožili, da zbira orožje in ustanavlja belo gardo. Odgovoril jim je, da za belo gardo še nikoli ni slišal. Po koncu sestanka so vse odpustili domov, le Žaklja so spet zvezali in ga odpeljali v noč. Ponovno so ga zasliševali in mu grozili, proti jutru pa so ga vendarle izpustili.
21. aprila so partizani v Zaklancu pri Horjulu ustrelili trgovca Janeza Erbežnika. Italijani so spet pobrali nekaj ljudi iz okolice in jih odpeljali v internacijo. Še huje je bilo 7. maja, ko je narodna zaščita ob cesti Polhov Gradec–Dobrova pri Hrastenicah postavila zasedo in udarila po Italijanih, ki so se vračali s pohoda na Ključ. Med padlimi Italijani je bil tudi neki polkovnik. Italijani so tedaj po dolini pobrali vse moške in jih dvanajst ustrelili, druge pa odpeljali v internacijo.
V zgodnji pomladi 1942 je v Šentjoštu nastala Slovenska legija, ki je štela okrog petdeset mož in je segala tudi na nemško zasedbeno področje. Jedro te skrivne organizacije je bila manjša skupina Šentjoščanov, ki je bila že od konca leta 1941 povezana z vodstvom Slovenske legije v Ljubljani in je imela tudi nekaj orožja.
19. junija zvečer so se partizani spet oglasili v Šentjoštu. Opravili so več rekvizicij in odpeljali v taborišče v Lesu nekaj Šentjoščanov. Dr. Logar je o tem v tipkopisu 4. aprila 1986 takole zapisal: »Tako na osnovi mojih informacij kot na osnovi obveščevalne službe odreda, ki je prišla do enakih konkretnih podatkov, se je odred 19. junija 1942 odločil za aretacijo najbolj aktivnih nasprotnikov (v Šentjoštu). Pri tem pa glavnih organizatorjev sploh nismo dobili. Za župnika so rekli, da je šel po opravkih na Vrhniko. Aretirat smo prišli ponoči, torej naj bi prenočeval na Vrhniki« (Borec, 1989, št. 9, str. 962). Knjiga Dolomiti v NOB to poročilo dopolnjuje: »Aretirane voditelje so po aretaciji pripeljali v taborišče z namenom, da jim bodo sodili zaradi protinarodnega delovanja. Temu se je odločno zoperstavil sekretar okrožnega komiteja Vrhnika Stane Kavčič. Poveljstvo bataljona jih je na izrecno zahtevo komiteja kljub prepričanju, da so to voditelji bele garde, izpustilo.«
Naslednjo nedeljo so Italijani med mašo obkolili butajnovsko cerkev. Po maši so aretirali vse moške, ki so jih dobili, in jih odvedli v Horjul. Duhovnik Srečko Huth je šel z njimi in se zavzel zanje pri italijanskem poveljstvu. Dosegel je, da so vse razen enega izpustili.
Nekako ob istem času je na železniško postajo Drenov grič prispel vagon usnja, blaga za obleke, sanitetnega materiala in drugega za partizane. Vse to blago so naložili na vozove, ki so se v zgodnjem nedeljskem jutru pomikali mimo Horjula, skozi Vrzdenec proti Šentjoštu. V gozdu blizu Šentjošta so blago »uskladiščili«. Italijani v Horjulu so bili slepi in gluhi in niso nič opazili.
Na nočnem sestanku pri Možinetu so partizani jasno povedali, da bodo nasprotnike OF kaznovali s smrtjo. Nekateri možje in fantje se od takrat niso več upali spati doma. Kmalu se je izkazalo, da so bile grožnje zelo resne. V noči med 13. in 14. junijem so na Brezovici ubili očeta Antona Mravljeta in sinova Vinka ter Franceta, sina Toneta pa odgnali s seboj na Ključ, od koder se ni več vrnil. Samo eno noč kasneje so v bližini Ljubgojne na krut način ubili horjulskega župana Bastiča in njegovo ženo Marjano. Na Drenovem Griču so v noči na 7. junij 1942 umorili načelnika železniške postaje Franca Tarkuža in njegovo ženo.
Napetost se je še povečala, ko so partizani II. grupe odredov 28. junija pri Verdu prekoračili železniško progo in še isto noč prišli v bližino Žažarja in Korene. Pravkar ustanovljeni Dolomitski odred je od Glavnega poveljstva dobil nalogo, naj zavaruje prehod II. grupe in naj zato mobilizira vaško zaščito in vse za delo sposobne moške v starosti od 15. do 60. leta. Že prvega julija so partizani streljali na Italijane pri Ljubgojni blizu Horjula. Naslednji dan so Italijani požgali celo vas in tudi domačijo župana Bastiča, ki je malo prej padel kot žrtev komunistov. Pri Ligojni na cesti Vrhnika–Horjul je prišlo do spopada 8. julija. Italijani so bili tudi pri Dobrovi in Polhovem Gradcu. Tedaj so Italijani požgali Belico, Gabrje in nekaj poslopij na Dobrovi ter ubili več ljudi.
Močna italijanska kolona je 1. julija prodrla iz Rovt do Šentjošta. Na nekaj strelov, ki so jih partizani oddali iz bližnjega gozda, so Italijani odgovorili z nekajurnim streljanjem. Grozili so, da bodo požgali vas. V knjigi Dolomiti v NOB dobimo o tem sporočilo, da »je 1. julija okoli 500 Italijanov, ki so prišli iz Rovt, v Šentjoštu brezobzirno teroriziralo prebivalce in kradlo. V župnišču so vlomili v blagajno in iz Hranilnice odnesli ves denar.«
Figure 2. Julij 1942 – Nova maša Romana Malavašiča – Od leve Jakob Šubic, njegova žena in novomašnikova sestra Marjana, novomašnik, mati Marija, njegova sestra Albina – Leto za tem so komunisti umorili Jakoba, Marjano in Albino
Ti Italijani so ostali v Šentjoštu še nekaj dni in njim je prišla v roke učiteljica Beta Nagode, ko se je iz Verda vračala v Šentjošt. O tem in o uboju štirih sodelavcev OF iz Šentjošta smo obširneje pisali v 16. številki Zaveze pod naslovom Šentjoški zgodbi na rob. Okoliščine, v katerih je bila prijeta Nagodetova in potem ustreljena v Rovtah skupaj z Mivškom, Vrhovcem in Lebnom, potrjujejo, da so razlage režimskih zgodovinarjev o tem tragičnem dogodku neutemeljene. Upamo, da bodo nadaljnje raziskave odkrile dokumente, ki bodo našo trditev potrdili.
Enaindvajsetletnega Andreja Tominca so Italijani ustrelili 10. julija blizu njegovega doma pod Kožljekom. Tudi ta zločin je pristranska zgodovina pripisala šentjoški vaški straži, čeprav tedaj vsaj uradno še ni nastopila. Znano je, da je mladi Andrej postal žrtev Italijanov, ki so šli na pomoč italijanski posadki v Polhovem Gradcu, ki so jo napadli partizani II. grupe in narodna zaščita iz okoliških vasi. Tisto noč je narodna zaščita prekopala tudi cesto v bližini Tominčevega doma in jo zasekala z drevjem. Trije Tominčevi sinovi so 10. julija dopoldne v bližini zaseke sušili seno. Ko so se približali Italijani, sta dva brata pravočasno zbežala, Andreja pa so opazili, ko je bežal, in začeli nanj streljati. Kaj je imela pri tem opraviti šentjoška vaška straža, ki je še ni bilo?
Vsi ti dogodki so s svinčeno težo pritiskali na Šentjošt in na okolico. Ljudje so se bali Italijanov, saj bi vsak dan lahko nastopile nove represalije, bali pa so se tudi partizanov. V tej situaciji je prišlo do odločitve, da Slovenska legija v Šentjoštu, ki je bila organizirana že nekaj mesecev prej in delno tudi oborožena, nastopi kot vaška straža. Ustanovitev vaške straže je odobrilo vodstvo Slovenske legije in Slovenske ljudske stranke v Ljubljani. Vaško stražo v Šentjoštu so dovolili tudi Italijani, ki so baje iz Logatca pripeljali štirideset grških pušk in nekaj streliva. Uradno je vaška straža v Šentjoštu nastopila 17. julija 1942, ko je petintrideset oboroženih mož in fantov pod vodstvom Franca Kompareta – Igorja prišlo v vas ter se naselilo v župnišču in v šoli.
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 20:00 Naslov sporočila: |
|
|
O tem imaš čas razmišljati ti! Moje stališče je znano že dolgo!
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 22:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Sine je napisal/a: |
| O tem imaš čas razmišljati ti! Moje stališče je znano že dolgo! |
vsak ima pravico do svojga stališča...prav pa je da se ve vse plati zgodbe,kajne...
moj star ata(jebeš dedka,tko se prej nikol ni rekl) je bil meed prvimi v odporu,rihtu futr,material,ko pa je videl kaj v praksi učijo španski borci(puljenje nohtov,pečenje na ognju in podobne slaščice) pa jih je poslal nekam..seveda je bil za te usluge nagrajen s tem da je bil med prvimi na spisku..in seveda je vzel puško da se je lahko branil...in svojih 7 otrok,seve...ker je bila hiša mal iz vasi je hiša seveda kmalu zagorela in vse družina je šla v begunstvo..a morm oment da so imel srečo da niso končal k mausreji,s tem da je bil najstarejši otrok star 15 let,najmlajši pa dve?
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dorje
Pridružen/-a: 14.11. 2006, 10:13
Prispevkov: 4904
|
| Objavljeno: 07 Mar 2012 22:28 Naslov sporočila: |
|
|
TA VOJNA JE BLA ČISTA JEBA ... !!!
HJA KATERA PA NI ... !!!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sine
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 15:41
Prispevkov: 2471
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 08 Mar 2012 16:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Dorje je napisal/a: |
TA VOJNA JE BLA ČISTA JEBA ... !!!
HJA KATERA PA NI ... !!! |
"Vojna" za oblast!!!
Khm, khm, d.o.o. 
_________________
ČE STISNEMO PEST, NE MOREMO POBOŽATI! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
